O, železnica!
Na levi strani je reka
in na desni greznica.
Ko se vlak mimo zelenih polj premika,
mene neudoben sedež v hrbet špika.
Komaj čakam, da pride vlak v domače mesto,
saj mi je mama obljubila, da me tam pričaka s fordom fiesto.

Medtem v daljavi opazujem slap Rinka,
vlak nenadoma zavije na notranjo stran ovinka.
Kar naenkrat se na tirih znajde krava,
vsa zaspana in majava.
Zdi se mi, da brez nesreče ne bo šlo skozi,
a izkušen strojevodja kravo obvozi.
Končno sem doma, pesmice je konec,
ko na železniški postaji zazvoni zvonec.

Matevž Uršič, 8. b