Nekoč je živel zajec po imenu Dolgoušček. Nekega dne mu je v brlogu zmanjkalo hrane. Odločil se je, da jo bo odšel iskat v gozd.

Vzel je čutaro in odšel. Dolgo je hodil, ko je prišel do pečine. Ker ni bil pozoren, je padel čez rob. Kotalil se je po bregu navzdol in na koncu padel v blato. Ves blaten je nadaljeval svojo pot. Hodil je in hodil, ko se je naenkrat spotaknil in se skotalil po polju regratovih lučk. Ker je bil ves blaten, so se regratove lučke prijele nanj.

In od tistega dne imajo zajci lep sivo-bel kožušček.

Tomaž Kolar, 7.a