BOBI (poustvarjalno besedilo)

Zjutraj pred vrati, ko je Peter odhajal od doma, se je Francka držala za kiklo, črno kiklo od mame. Francka, ki je komaj spregovorila, je rekla:

»Nikar ne jej preveč, Peter. Ne jej preveč, da bo kaj ostalo.« Peter je odšel od doma, mama in Francka sta pa gledali za njim, dokler ni izginil v daljavi.

Medtem ko je Francka čakala na svoj tako zaželjen bob, se je igrala. Po odhodu Petra je odšla na prazen travnik, kjer je zagledala rjavega psa, ki je ležal in se sončil pod toplim rumenim soncem. Francka se je previdno in počasi približala, saj se je bala tako velikega psa, ki je imel pogled mrk. Na srečo jo je sprejel lepo in jo ljubko poliznil po rdečem licu. Čez nekaj časa sta že bila prava prijatelja.

Po igranju s psom je odšla nazaj v staro hišo, kjer se je dolgočasila z lutko do Petrovega prihoda. Ko pa je prišel Peter, so se ji zasvetile svetlo zelene oči in pocedile sline. Zatem je stekla na dvorišče in objela Petra, nato pa je pojedla slasten bob z vsem užitkom, saj je bila lačna.

Matevž Kričej, 9. a

Božič

Po šoli nekaj me prevzame,
kar skrbi preč vzame.
To veselje, smeh je, jok,
lahko pa tudi cel stok!

Jaz po listič se odpravim,
barvice, pero, bonbon,
da kaj lepega napišem,
vzamem še bonton.

Pa Božičku pišem pismo,
da kaj lepega dobim,
saj kolo me res že mika,
oh, zares si ga želim!

Kaj pa moja sestra, mama, očka?
Kaj pa oni si žele?
Že vem! Copatke naj dobijo,
da srečni bomo vsi
vse dolge zimske dni!

Alja Centrih in Zala Košec, 6. a

 

Zima, zima bela

Zima spet je tu,
vino, keksi in tofu.
Mi se veselimo,
za snegom se podimo.

Prišel je spet tisti čas,
ko Božiček pride do nas.
Mi se veselimo,
mu kekse razdelimo.

Božiček šel je od nas,
darila pustil je pri nas.

Eno leto bo okoli,
božiček spet bo pri volji,
da želje nam izpolni
in prijatelje z veseljem spet napolni.

Marko Ivanuš, 6. a

Pesem o praznikih

Prazniki so kot vreča daril,
polni presenečenj in veselih dni,
ko smeh se na obrazu mudi,
vidim le na tisoče luči.

Ko pogledam v okna hiš,
vidim različne ljubezni.
Nekateri prijatelji, drugi le znanci.

Ko luči ugasnejo,
vem, da čarovnija se zgodi,
sedem na trato in se zamislim,
še čas se upočasni.

Maja Ofentavšek, 6. b

Medved in lisica

Nekoč sta se v gozdu srečala medved in lisica. Lisica je na hrbtu nosila polno vrečo rib in medved jo je vprašal, kako jih je ulovila. Lisica mu reče: “Šla sem k jezeru in vanj namočila svoj rep. Potem sem čakala in čakala, naenkrat pa se mi je na rep ulovilo polno rib. In tako imam zdaj zalogo rib za celo zimo.” Medved malo premisli in reče: “Tudi jaz bom poskusil. Botra lisica, povejte mi, kje je to jezero.” Lisica odvrne: “Kar za menoj! Pokazala ti bom pot.” In tako sta prišla do jezera. Lisica reče: “Dragi medved, kar namočite svoj dolgi rep v jezero, pa boste videli, koliko rib boste ujeli.« Medved se usede in čaka. Ko lisica vidi, da je led zamrznil, hitro zbeži. Medved opazi, da je bila to le ukana in ko se hoče osvoboditi, se mu rep pretrga. Medved je zdaj svoboden, a od takrat dalje imajo medvedje kratek rep.

Diana Kramar in Sara Mernik, 7.a

Stran 1 od 41234