Zakaj grmi

Nekoč, pred davnimi časi so živeli trije velikani. Kadar so si zaželeli, so kegljali.

V tistem času je v stari kolibi živel mladenič. Vsakič, ko je bila v okolici nevihta in je grmelo, si je belil glavo z vprašanjem, zakaj grmi. Nekega nevihtnega dne je šel  v mesto. Na poti tja mu je v naročje padlo čarobno koruzno seme. Reklo mu je: »Jutri me posadi na točno to mesto, kjer stojiš zdaj.« Naslednjega jutra je fant odšel prav tja in posadil seme. V trenutku je vzklilo in zraslo visoko pod nebo. Mladenič je splezal po storžih prav do vrha. Stopil je na oblak in zagledal veličastno kegljišče. Tam je videl velikane, ki kegljajo. Vsakič, ko je krogla zadela kegelj, je gromko zagrmelo. In takrat je ugotovil, da grom ustvarjajo velikani, ko kegljajo. Spustil se je po koruzi in vsem v mestu oznanjal, zakaj grmi.

Od takrat naprej vsi vedo, da grom povzročajo velikani, ki kegljajo.

 

David Jagodič in Stian Korošec, 7.a

Urška v podvodnem kraljestvu

Sredi morja črnega,
svetlika se nekaj srebrnega.
To je srebrni grad,
ki ne manjka mu zlatih vrat.

Tam Uršika zala prebiva,
vsak dan solze preliva,
saj plesala s tujci bi rada,
s svojo lepoto jim dih jemala.

Sedaj je čisto sama,
postala je že prava dama.

Na drugi strani, na Ljubljanski strani,
oči se proti Ljubljanici upirajo,
ljudje v globine se ozirajo.

Sedaj, ko že minil je maj,
ali Uršika se vrne kdaj nazaj?

 Nika Razgoršek, 8.a

Zakaj imajo zajci kožuh

Nekoč je živel zajec po imenu Dolgoušček. Nekega dne mu je v brlogu zmanjkalo hrane. Odločil se je, da jo bo odšel iskat v gozd.

Vzel je čutaro in odšel. Dolgo je hodil, ko je prišel do pečine. Ker ni bil pozoren, je padel čez rob. Kotalil se je po bregu navzdol in na koncu padel v blato. Ves blaten je nadaljeval svojo pot. Hodil je in hodil, ko se je naenkrat spotaknil in se skotalil po polju regratovih lučk. Ker je bil ves blaten, so se regratove lučke prijele nanj.

In od tistega dne imajo zajci lep sivo-bel kožušček.

Tomaž Kolar, 7.a

Natečaj za naj-pesnika

V mesecu maju in juniju je na naši šoli potekal natečaj za naj pesnika. Učenci so morali napisati pesem na temo “POČITNICE”.
V 1. triadi je zmagovalka Ana Hartman, učenka 2. a-razreda, 2. triadi je zmagovalec Blaž Krušič, učenec 4. a-razreda, v 3. pa Larisa Tojnko iz 7.a-razreda. Nagrajene pesmi lahko preberete na literarnih straneh.
Čestitamo vsem pesnikom za odlične pesmice.

Eva Šalamon 7. a

 

Počitnice

Največji praznik bliža se,
ko šolo zapustimo in ne vrnemo se.
Poletje se prebuja iz dolgih zimskih dni,
naš veseli praznik pa kar naprej blesti.

Malo se sprostimo in šolo zapustimo,
a kaj ko čas beži, september smeji se mi.
Ta šola veseljak, mi reče korenjak,
v šolo pridi se učit in znanje utrdit.

Morje smeji se mi, sonček pomežikne mi,
s sladoledom pa vesela sem cele dni.

Larisa Tojnko, 7. a

Stran 2 od 41234