Počitnice

Konec je šole,
učenci in učenke so veseli,
ker počitnice se bodo začele.
Šolski zvonci so zazvonili,
mi iz razreda smo se zapodili.
Nekateri so v šoli kričali,
in doma veliko spali.

Tisti dan smo odšli iz šole,
doma so nas na mizi čakale steklenice COCA COLE.
Takrat sem jih pil,
še dobro da sem živ,
ker preveč sem se napil.
Dovolj je bilo,
kar prekinil bom to.
Zakaj bi jo pil,
če bi lahko se veselil?

 Na bazen sem odšel,
kopalke s seboj sem vzel.
Bilo je zelo vroče,
v hrbet peklo me je pekoče.
Plaval sem žabico
in v vodo povabil še babico,
ko smo končali plavati,
smo mislili po sladoled odtavati.

Doma smo se s kolesom peljali,
in po trampolinu skakali,
ves sladoled smo pojedli,
in še nekaj češenj snedli.

Zjutraj smo se ob 5:00 vstali,
kovčke v avto dali in malo pokramljali.
Prišli smo na Hrvaško,
saj smo šli v Baško.
Odšli smo na otok Krk,
tam smo gledali sončev mrk.

Odšli smo v Slovenijo na gasilsko veselico,
po veselici pa še na pico.
Pili smo ledeni čaj,
spomnili se, na mesec maj.
Malo mi je dolgčas postalo,
no, samo malo.

Prišli smo v Celje in kupili korenje.
Prišli smo domov,
smo pojedli fižol.
Odšel sem spat
in v sanjah se igrat.
Zjutraj smo bili pri maši,
na Ljubečni, v cerkvi naši.
Med počitnicami bilo je krasno,
to sem povedal lepo in jasno.
Šola bo kmalu tu,
zato vpijemo juhuhu!!!

                                                                 Blaž Krušič, 4. a

 

 

 

Železna cesta

O, železnica!
Na levi strani je reka
in na desni greznica.
Ko se vlak mimo zelenih polj premika,
mene neudoben sedež v hrbet špika.
Komaj čakam, da pride vlak v domače mesto,
saj mi je mama obljubila, da me tam pričaka s fordom fiesto.

Medtem v daljavi opazujem slap Rinka,
vlak nenadoma zavije na notranjo stran ovinka.
Kar naenkrat se na tirih znajde krava,
vsa zaspana in majava.
Zdi se mi, da brez nesreče ne bo šlo skozi,
a izkušen strojevodja kravo obvozi.
Končno sem doma, pesmice je konec,
ko na železniški postaji zazvoni zvonec.

Matevž Uršič, 8. b

 

Železna cesta

Skoraj dve stoletji nazaj
dobili smo jo v naš kraj.
Šla je iz Dunaja v Trst
in vmes čez Zidani most.

Razvila nam je trgovino,
po njej smo dobivali zlatnino,
po njej vozili so se bogati gospodi
in vsi mogoči narodi.

Peljala te je do morja,
prav tja do obzorja.
Še dobro za njen prihod,
saj z njo lahko si malo šel od tod!

Nina Razgoršek, 9. a

 

 

Železna cesta

Pred 170-timi leti
tu začeli so se izleti.
Sem železnico so pripeljali
in hitro iz Ljubljane v Maribor nas popeljali.

Tu in tam so ponoreli
mimo nas vsak dan drveli,
nam trgovce oslabili,
oni trg so pridobili.

Žan Hedžet Kostanjšek, 9. b

 

Dejan Dobovišek (glasbenik, igra v ansamblu Veseli svatje)

Dejan Dobovišek (glasbenik, igra v ansamblu Veseli svatje)

Kateri instrument igrate in kako dolgo ga že igrate?
Igram klarinet, učim se ga igrati že 17 let. Zanj sem se odločil zato, ker mi je bil že kot otroku zelo všeč. Klarinet sem se učil igrati v glasbeni šoli Šentjur, pri učitelju Zupancu.

Kako dolgo že igrate v ansamblu Veseli svatje?
V našem ansamblu Veseli svatje igram že 10 let. Naša največja uspešnica je LUNCA, ZAKAJ SE SVET MI GUNCA. Ta pesem mi je tudi najbolj pri srcu, saj je bila to ena izmed naših prvih pesmi in mi je zelo všeč.

Ali veliko nastopate?
Z ansamblom imamo od 5 do 6 nastopov na mesec, letos za silvestrovo pa bomo igrali v Domžalah na trgu. Preden sem igral pri tem ansamblu, sem igral pri ansamblu Jurij. To je bila povsem druga zasedba, saj sva ostala samo jaz in moj brat Nejc.

Kako združujete zasebno življenje in igranje v ansamblu?
Včasih težko, a mi uspeva.

Tadej Bezgovšek, 7. a

Stran 3 od 41234