Intervju z Martino Ratej (atletika)

Intervju z Martino Ratej (atletika)

Kdaj ste se začeli ukvarjati z atletiko?
Z atletiko sem se začela ukvarjati na koncu 8. razreda.

Kakšen je vaš največji dosežek?
Moj največji dosežek je 2. mesto v skupnem seštevku v diamantni ligi in zmaga v diamantni ligi.

Zakaj ste se začeli ukvarjati z atletiko?
Ker sem v osnovni šoli zelo dobro metala žogico in sem se potem tudi odločila za atletiko.

 Kdo je bil vaš največji vzornik?
Moj največji vzornik je bila Barbara Špatakova.

Kdaj ste prvič tekmovali?
Prvič sem tekmovala nekje po treh tednih treninga na državnem prvenstvu in tam tudi zmagala.

Zakaj ste si izbrali met kopija?
Izbrala sem si ga ravno zaradi tega, ker sem dobro metala met žogice.

Ali ste samo vi v družini atletinja?
Ja, v bistvu sem.

Kako usklajujete družino in atletiko?
Na začetku je bilo težje zaradi mojih dveh sinov, zdaj pa je lažje, ker sta že stara 12 in 13 let.

Na kateri rezultat ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosna na osebni rekord, ki sem ga dosegla v Dohi (67,16 metra).

Čemu vse se morate odpovedati?
Odpovedati se moram zabavam in druženju, čas imam samo za treninge in družino.

Kdo vse vas spremlja na tekmah?
Na mitinge potujem sama, na evropske, svetovne in olimpijske tekme pa me spremlja moj trener in po televiziji tudi moji sorodniki.

 Koliko treningov imate na teden?
Na teden imama 11 treningov, vsak dan 2, razen v nedeljo imam prosti dan.

Kaj bi svetovali vsem mladim športnikom?
Da je šport zelo zanimiv in da je treba vztrajati, delati in potem se ti nekako ta trud poplača.

Lea Beljaković Majcen, 7.

Kralj Matjaž

kraljPredstavljaj si, da si pred Peco. Votlina pred tabo se je odprla, vstopiš in …

Vstopil sem in zagledal starca. Njegova brada je bila 7-krat ovita okoli kamnite mize. Na mizi je bil kovanec. Bil je zlat, na njem pa je bila narisana krona. Vzel sem ga. Tedaj pa se je prebudil kralj Matjaž. Rekel je: »Hvala, da si me rešil.« Vzel je svojo krono in stopil iz votline. »Čas je, da rešim našo deželo!« je zaklical in odkorakal.

Jan Bajc, 7. a

Zagledam spečega kralja in njegovo vojsko. Pogledam mizo, njegova brada je ovita trikrat. Sprehodim se okoli speče vojske, ki smrči. Stopim korak naprej in pod mojimi nogami nekaj zašumi. Pogledam in vidim, da so škarje.  Mogoče je to znak, da mu brado odrežem, pomislim. Poberem škarje in odidem do mize, kjer se ovija kraljeva brada. Že ko mislim narediti prvi rez, začne nekaj strašno velikega udarjati po stropu. Plaz! Pomislim in začnem bežati proti izhodu. Naenkrat se zbudim in budilka razbija ob moji glavi. Zavem se, da so to bile samo sanje.

                                                                                       Nika Razgoršek 7.a

Orfej in Evridika

Takrat, ko so še živeli stari Grki, sta živela Evridika in Orfej. Orfej je tako lepo igral na liro, da se njegovi glasbi ni mogla upreti nobena žival, rastlina, bogovi, ljudje in Evridika. Nekega dne sta se poročila in živela srečno, dokler ni odšel Orfej na božjo goro Olimp. Nihče ni vedel, kam je odšel in kaj bo tam počel. Ko je Orfej prišel ponoči na goro Olimp, je gorelo 1000 bakel in sedem bogov se je pogovarjalo za veliko, okrašeno mizo. Takole jih je nagovoril in sprašal: »Mogočni bogovi gore Olimp in sveta, kako dolgo bom še živel srečno ob moji izbranki?« Odgovorili so mu: »Ponižni človek, Had vama bo vzel življenje. Umrla bosta, kakor hitro sta prišla na ta svet. In res,tretji dan ga je pičila kača in je odšel v Tartar. Evridika je odšla sedmi dan po žalovanju na mogočno goro Olimp in je takole bogove sprašala: »Kaj naj naredim, da bi dobila svojega ljubega nazaj?« Odgovorili so ji z  glasnimi besedami: »Pojdi v Tartar, pazi se mrtvih duš, ki te lahko zavedejo, kajti lahko umreš. Pojdi do Hada in ga lepo prosi za Orfeja, kajti drugače ti ga ne bo dal nazaj, ker je zelo vznemirljiv in vzkipljiv. Evridika je po tistem, kar se je zgodilo, odšla po kamniti poti navzdol. Spuščala se je in spuščala, dokler ni prišla do mogočnega vhoda v Tartar. Pri vhodu v Tartar jo je stisnilo pri srcu. Takrat jo je bilo tako strah, da je komaj prišla do velikega kamnitega prestola, na katerem je sedel mogočni Had. Takrat ga je takole prosila: »Mogočni Had, jaz ponižni človek, prosim, da mi vrnete mojega ljubečega moža«. Had je odgovoril mogočno kakor bogovi: »Evridika, vrnem ti Orfeja, ampak ko prideta na površje, zasujta vhod v Tartar s kamnom, kajti Orfej se bo spremenil v kamen. Na površje sta plezala tri dni in tri noči. Naredila sta tako kot jima je naročil Had. Zasula sta vhod v Tartar in živela do konca svojih srečnih dni.

Matevž Kričej, 8. a

Stran 4 od 41234