Obisk Narodne galerije in Muzeja sodobne umetnosti

V soboto, 13. maja smo z učenci vzgoje medijev in likovnega snovanja odšli v Ljubljano z namenom, da bi si ogledali Narodno galerijo Slovenije in Muzej sodobne umetnosti Metelkova.

Ob 10:00 smo pričeli z vožnjo iz Celja. Izstopili smo v Ljubljani in se peš odpravili v Narodno galerijo Slovenije.

Tam nas je sprejela vodička in nas popeljala skozi galerijo. Ogledali smo si raznolike kipe in slike najbolj znanih slovenskih in tujih svetovno znanih umetnikov. Spoznali smo, kako se je umetnost razvijala skozi stoletja. Videli smo tudi različne načine izdelave umetnin in kateri umetniki so to zaznamovali. Po predstavitvi nas je vodička prepustila domišljiji, da smo si sami podrobneje ogledali umetnine in risali na motiv le teh umetnin.

Po tem smo odšli v park, kjer smo se razgledali po številnih fotografijah mesta, porok, koncertov, narave, itd.

Iz parka smo se sprehodili še do Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. Tukaj tokrat nismo imeli vodiča, ampak smo si muzej ogledali kar sami. Tam imajo razstavljene razne stvari, ki so bile vezane na obdobje od  2. svetovne vonje dalje, razne umetnine, kipe, strukture,…, ki so bile narjene na podlagi novejše zgodovine. Veliki delež umetnin je bilo vezanih na Jugoslavijo in takratne razmire. V del te razstave je bila vključena tudi tehnologija.

Nato smo imeli premor za malico in trgovino… Potem smo odšli na želežniško postajo in naš izlet se je počasi začel zaključevati.

Meni se je zdela ekskurzija zelo zanimiva in poučna, lahko bi še kdaj ponovili kaj takega.

Peter Franc Šet, 8.a

INTERVJU Z MARTINO ANDERLIČ – UČITELJICO FLAVTE

Kdaj ste začutili potrebo po glasbi oziroma jo začeli igrati?               

Navdušil me je koncert Irene Grafenauer na TV SLOVENIJA 1. Igrala je Mozartov koncert v G- duru za flavto in orkester. Prevzela me je energija in celotna izvedba koncerta. Flavto sem začela igrati pri enajstih letih, precej pozno.

Kje ste se učili igrati flavto in se višje izobraževali?

Flavto sem se začela učiti na GŠ Celje, pri Mojci Fideršek. Srednjo glasbeno  oz. »umetniško« gimnazijo sem obiskovala na 1. Gimnaziji v Celju, glasbeni oddelek, profesorja Matjaža Debeljaka in Mateja Grahka. Šolanje sem nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, profesor Matej Grahek. Dodatno sem se izobraževala na Irskem na Royal Conservatorie of Scotland pri profesorici Ruth Morley.

Ste v otroških letih sodelovali na tekmovanjih?

Na žalost ne. Sem pa imela željo! Moje prvo tekmovanje je bilo šele v srednji glasbeni šoli, in sicer v komorni zasedbi.

Zakaj ste se odločili za nadaljnjo izobraževanje v tej smeri?

V času študija na Filozofski fakulteti, smer splošno jezikoslovje, sem opazila, da zelo pogrešam flavto in vse v povezavi z njo. Odločila sem se vpisati še v vzporedni študij na Akademiji za glasbo.

Ste bili že od začetka tako marljivi in vztrajni kot danes, ali ste imeli tudi »svoje« čase , ko niste vadili?

Vztrajna absolutno. Marljiva, hm? Imela sem delovne navade in rada sem »pobegnila« v knjige, leksikone, enciklopedije … Kriva je bila moja radovednost. Tudi takšni trenutki so se našli, seveda. Vsi smo ljudje.

Koliko časa na dan naj bi po vašem mnenju vadili učenci/flavtisti naših let?

Ni vse v kvantiteti (številkah), veliko je v kvaliteti in dobrem načinu vadbe. Vaditi je potrebno toliko časa, da ste z glavo še vedno pri stvari in med samo vajo napredujete! Drugače ne delate prav. Pomembna je vsakodnevna vaja! Redna!

Ali vedno radi pridete v službo in učite novih stvari? Kaj zahtevate od svojih učencev?

Trudim se, da z veseljem prihajam v »službo«, čeprav je ta poklic zame bolj poslanstvo! Rada odstiram in iščem neznanje, da ga lahko oplemenitimo in nadgradimo. Od svojih učenk pričakujem iskrenost, pripravljenost za delo, ter vztrajnost, da lahko razvijamo potrebne delovne učne navade.

 

Zakaj vas je flavta tako pritegnila?

Odkrito … Najverjetneje, ker je flavta bila »moj svet« in sem v vadbi ter igranju našla/imela svoj mir.

Kako gledate na flavto?

Flavta je instrument, medij. Za vse kar zveni, se sliši, je potreben ČLOVEK, DOMIŠLIJA in POGUMNO SRCE.

Živa Tepež, 7. b